Prostovoljno gasilsko društvo Fikšinci

PGD FIKŠINCI 1896

V vaški kroniki Fikšinec, ki so jo vodili skozi čas tamkaj službojoči učitelji na enooddelčni rimokatoliški ljudski šoli, ta pa je bila osnovana že leta 1859.

Zabeleženo je, da je v letu 1895 ustanovil gasilsko društvo učitelj Adolf Kallat. Njemu so se pridružili in pomagali v pripravah domačini: Jauk Leon, Knap Peter, Prelec Martin, Prelec Andrej, Šalamon Janez, Jauk Georg, Flegar Jurij, Hajduk Alojz, Cigler Alojz in Knap Alojz. Ustanovni zbor društva so sklicali za dan 28.12.1895 v šolskih prostorih. Na zboru je skupaj z že imenovanim bilo navzočih 28 gasilcev. Učitelj Adolf Kallat je v nemškem in tudi prekmurskem narečju ( pogovorni jezik med prebivalci Fikšinec je bil nemški in delno tudi v prekm.narečju op.FG ) navzočim razložil pomen društva in opisal tudi naloge iz takratnih pravil. Za poveljnika so izvolili Holsedl Jožefa, društvu pa je predsedoval vse do svojega odhoda v letu 1898 Adolf Kallat.

Ob ustanovitvi je društvo od občine prejelo enoosno ročno brizgalno znamke Franz Walser - 150 lit/min z nekaj metri cevi in potrebnim drugim priborom. Ta je pozneje bila preurejena v dvokolno. Brizgalno so hranili v leseni uti. Prvi ognjeni krst so doživeli pri požaru leta 1904.

Med 1. svetovno vojno je delavnost društva zamrla. Večina članov je bila vpoklicana na razna bojišča in je tako varstvo pred požarom ostalo na starejših vaščanih. Novi zagon v društvu nastane po letu 1919, ko se v Fikšince vrne ustanovitelj Adolf Kallat in poveljstvo prevzame Holsedl Pavel. Leta 1924 društvo sprejme društvena Pravila Gasilske zveze Jugoslavije in se ponovno registrira. Po izidu Zakona o gasilstvu leta 1933 se društvo preimenuje v četo.

V tem času društvo vodijo:

Nadzorni odbor: Jurij Kampl predsednik, Janez Gomboc, Janez Hajdinjak in Peter Gomboc člani.

Na zboru leta 1934 so sprejeli sklep o gradnji gasilskega doma. Dom so zgradili s stolpom in ga že naslednje leto 1935 predali svojemu namenu. Na svečanosti je bilo poleg velikega števila domačih gasilcev še pet gasilskih društev iz Avstrije. Dom je blagoslovil župnik od Sv. Jurija g. Varga. Pri gradnji doma so se posebej izkazali Karel Doupuna, Alojz Gomboc in Janez Unger.

Za časa okupacije je društvo pripadalo nemškemu rajhu. Delo društva je v tem času zamrlo zaradi odhoda članstva v vojsko. Kljub temu pa so maloštevilni člani ob podpori vaščanov v letu 1942 nabavili novo motorno brizgalno Breuer z vso opremo. Brizgalna jim je služila le do leta 1945, ko je bila ukradena. Po vsej verjetnosti so motorno brizgalno odpeljali vojaki RA. Med obema vojnama je društvo sodelovalo na sedmih požarih doma in v okolici.

Leta 1945 je društvo okrnjeno, začeti je bilo potrebno znova, dopolnjevati članstvo in upostošeno opremo. Novo vodstvo na čelu s predsednikom Ficko Antonom in poveljnikom Perša Jožetom je društvo kmalu postalo dobro organizirano. Po izidu Zakona o gasilstvu leta 1948 društvo sprejme nova gasilska Pravila in se registrira pri Poverjeništvu za notranje zadeve OLO M. Sobota.

Leta 1960 nabavijo motorno brizgalno Savica 300 lit/min.
Sledi nabava prikolice v letu 1961.
Ob 70 letnici svojega obstoja razvije društvo prapor.
Z malo motorno brizgalno društvo ni bilo zadovoljno, zato v letu 1968 zbere sredstva in nabavi motorno brizgalno Rosenbauer 600 lit/min.
V letu 1979 sledi nabava gasilskega vozila IMV, nato pa še v letu 1985 nova motorna brizgalna znamke Ziegler 800 lit/min.

Od leta 1950 do 1952 društvo deluje v sklopu društva Kramarovci, po letu 1952 se društvi razdružita in potem deluje vsaka za sebe.

Vodstvo društva ni zanemarjalo nabave ostale opreme za gašenje in reševanje. Nabavili so tudi uniforme in vse drugo kar je društvo potrebovalo za svoje delo.
Po letu 1945 je društvo sodelovalo na petih večjih požarih.

Ob koncu osemdesetih let so društvo vodili:

Po letu 1986 sta vodstvo društva prevzela kot predsednika Vogrinčič Marjan in Ficko Anton ml., ki društvo vodi še danes. Operativno enoto pa so vodili po letu 1986 Perša Jožef, Kampl Jožef in sedaj Bunderla Dominik.

V letu 1987 je bilo veliko neurje na predelu Goričkega in močno prizadelo tudi del Fikšinec, zlasti tam kjer je stal gasilski dom iz leta 1935. Dom je bil tako poškodovan, da obnove ni bilo mogoče izvesti. Pri gradnji novega doma se je posebej izkazal blagajnik Franc Mencigar, ker je podaril tudi del zemljišča na katerem stoji dom, ki je bil dograjen leta 1989.

Društvo danes šteje 35 članov, od tega 15 ustrezno usposobljenih operativcev ( 2 GČ, 3 NGČ ).