Prostovoljno gasilsko društvo Rogašovci

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ROGAŠOVCI 1926 

Leta 1925, ko je bil največji razmah ustanavljanja gasilskih društev, so se tudi v tesno povezanih krajih Rogašovci in Sv. Jurij, na pobudo Nikolaja Kikeca iz Sv. Jurija dogovorili, da zaradi premajhnosti enega in drugega kraja ustanovijo skupno gasilsko društvo.

Ustanovni občni zbor so sklicali v drugi polovici meseca decembra leta 1925. Na njem so bili prisotni iz kraja Rogašovci: Leopold Marič, Ladislav Weis, Štefan Turha, Jožef Šbüll, Franc Geder, Anton Bokan, Nikolaj Makovecki, Štefan Gider, Karel Rafel, in Jakob Šbüll. Iz kraja Sv. Jurij pa so prisostvovali: Nikolaj Kikec, Jožef Frumen, Jožef Kornhauser, Viktor Čerpnjak, Jožef Hajdinjak, Jurij Nemec, Alojz Marič, Franc Rogač, Franc Bokan in Josip Donša.

Na tem zboru so sprejeli Pravila gasilskega društva, ki jih je izdala Gasilska zveza Jugoslavije v Ljubljani in podpisali svečano izjavo o spoštovanju Pravil in častnega izvajanja vseh nalog društva. Društvo se je vključilo v strukovsko gasilsko župo.

V društveno upravo so bili izvoljeni:

Sprejeta Pravila društva so bila uradno potrjena 26. januarja 1926, to pa je tudi datum uradne ustanovitve.

Ob ustanovitvi je društvo razpolagalo v vsakem kraju z eno štirikolesno ročno brizgalno znamke Franz Wasler 250 lit./min in po 45 m tlačnih in po 4 sesalne cevi. Orodje so shranjevali v vsakem kraju v zidanem enoprostornem domu.
Do leta 1930 so dobili vsi člani tudi bluze, kape in pasove.

Pogosta nesoglasja med članstvom in vodstvom so povzročila, da se je društvo leta 1933 razdvojilo. Novo vodstvo je bilo:

Nadzorni odbor: Štefan Turha predsednik, Franc Gider in Leopold Marič člana. Društvo je takrat štelo 19 članov. Istega leta se društvo vključi v soboško gasilsko župo in v zvezi z zakonom o gasilstvu kraljevine Jugoslavije preimenuje v gasilsko četo.

V zapisih zasledimo, da je bila četa v letu 1934 zaprisežena kralju Petru II. kot vse ostale.

V društvu so se pojavljale materialne težave, toda to ni vplivalo na delovanje, saj je do leta 1941 društvo gasilo več večjih požarov v okolici. Prav tako je leta 1938 ob veliki poplavi sodelovalo pri reševanju imetja domačinov. Leta 1940 se formira vojno gasilstvo iz starejših letnikov. Ti so svoje delo morali nadaljevati tudi med okupacijo madžarov, ko je gasilstvo bilo pod poveljstvom notarja Seywerth Bele iz Sv. Jurija.

Društvo je vodil Ludvik Marič kot poveljnik. Društvo je bilo med drugim zadolženo tudi za gasilsko izobraževanje mladine letnikov 1923 - 1927, to so bili pripadniki "leventov ". Njihova naloga je bila opazovanje in iskanje odvrženih bojnih sredstev. Društvo je imelo enkrat tedensko obvezne vaje. Članstvo je bilo okrnjeno zaradi članov, ki so morali v vojsko.

Leta 1945 je Krajevni narodni odbor imenoval za poveljnika Jožefa Markoča. Leta 1946 je na občnem zboru bilo izvoljeno vodstvo:

Po izidu zakona o gasilstvu v LR Sloveniji leta 1948 se četa preimenuje v društvo.

Leta 1945 je ruska vojska odpeljala takratno ročno brizgalno neznano kam v Avstrijo. Za povračilo sta vaščana Guttman Anton in Turha Alojz pripeljala iz Avstrije, iz kraja Tieschen motorno brizgalno z gasilskim vozom na štiri kolesa, ki se je prevažala s konjsko vprego.

V letu 1950 se društvo združi z GD Jurij in Nuskova. Ta združitev traja do leta 1952, nato društva začnejo delati vsaka za sebe. V združenem društvu je poveljeval Jožef Frumen iz Jurija, predsednik pa je bil Štefan Janič.

Leta 1953 se društvo odloči za gradnjo gasilskega doma, ki ga dogradi leta 1955. Po razdružitvi vodstvo društva prevzameta Markoč Jože predsednik in Makovecki Jože poveljnik. Leta 1960 poveljstvo prevzame Franc Marič.

V naslednjih letih je prihajalo občasno do menjav v vodstvu, kar je seveda še bolj utrjevalo napredek in delavnost članstva.

V letu 1974 društvo nabavi rabljeno vojaško vozilo Dodge in ga preuredi v orodno gasilsko vozilo. To vozilo je služilo vse do leta 1981, ko je bilo nabavljeno orodno gasilsko vozilo TAM 2000 .

Novo motorno brizgalno Ziegler 800 lit/min društvo nabavi v letu 1978. Ob tej nabavi društvo dobi še dovolj druge opreme za reševanje in gašenje.

Društvo se je skozi vsa leta udeleževalo poleg domačih vaj še vaj in tekmovanj v sosednji Avstriji. Bilo pa je tudi gostitelj mednarodne vaje v letu 1974 in gostitelj mednarodnega tekmovanja v letu 1979.

Gasilci iz Rogašovec so se posebej izkazali pri reševanju ob velikem neurju leta 1987, ko je bil posebej poškodovan gasilski dom. To je bil tudi uvod v gradnjo novega doma na povsem drugi lokaciji. Gradnja se je začela v letu 1989 in bila končana leta 1994. Leta 1988 sta zakonca Šinko Štefan in Ida, rojena Benko podarila gradbeno parcelo v velikosti 10 arov za gradnjo novega vaško-gasilskega doma. Naslednjega leta je Šinko Štefan položil temeljni kamen za gradnjo doma. Društvo ga je imenovalo za častnega člana in mu podelilo plaketo in priznanje.

V letih od 1995 do 1997 je delovala mladinska desetina, ki se je udeležila več tekmovanj na regijskem in državnem nivoju.

25. junija 1995 je bila otvoritev novega vaško gasilskega doma. V domu je velika dvorana, garaža, priročna kuhinja in štirje posebni prostori. V teh prostorih se nahaja pisarna Krajevnega urada, poročna dvorana, pisarna Krajevne skupnosti Rogašovci in Občinski svet občine Rogašovci.

Tega leta so navezali tudi prijateljske stike z gasilci iz Madžarske iz kraja Žida pri Monoštru.

Leta 1997 so nabavili novo sodobno orodno vozilo Mercedes Benz, staro vozilo TAM 2000 pa so podarili gasilcem iz Madžarske. Naslednje leto ob svečanem prevzemu tega novega vozila je bilo prisotnih 12 društev iz Prekmurja, 4 društva iz Avstrije in 1 društvo iz Madžarske.

V tem letu je bila ustanovljena ženska desetina, ki dosega zelo dobre rezultate, saj se je na regijskem tekmovanju leta 1999 uvrstila na državno tekmovanje.

V začetku leta 2000 so v celotnem v vaško gasilskem domu zgradili centralno gretje.

Uspehi društva so bili odvisni od vsakokratnega vodstva in posebej pridnega članstva.