Prostovoljno gasilsko društvo Sotina

PGD SOTINA 1927

Po vzgledu že ustanovljenih gasilskih društev v širši okolici so se tudi v Sotini odločili, da bodo imeli organizirano gasilsko društvo. Pobudo za to je dal temkajšnjo trgovec Bela Weiss in s pomočjo domačinov Janeza Juda, Janeza Svetaniča, Janeza Fritza in Franca Dajča v kraju Sotina zbral 32 članov. Ustanovni zbor je bil sklican 15. marca leta 1927 v vaški gostilni Čurman.

Zbora so se udeležili:
Bela Weiss, Janez Jud, Janez Svetanič, Janez Fritz, Franc Dajč, Rogan Peter, Alojz Svetanič, Janez Gomboc, Franc Borovnjak, Franc Svetanič, Janez Čurman, Vince Šoštarič, Franc Buček, Mihael Čurman, Leopold Geder, Josip Kranjec, Franc Kranjec, Franc Borovnjak, Jurij Filip, Pavel Krenos, Peter Buček, Karel Skledar, Anton Šinko, Josip Fartek, Ferdo Unger, Janez Volf, Franc Jud, Franc Lapoša, Franc Škodnik in Janez Šbüll.

Zbor je sprejel Pravila gasilskega društva, ki jih je izdala Gasilska zveza Jugoslavije v Ljubljani, vsi člani pa so še prisegli.

V vodstvo so izvolili: Bela Weiss predsednik, Janez Jud poveljnik, Peter Rogan podpoveljnik, Alojz Svetanič tajnik, Janez Gomboc blagajnik, Franc Borovnjak orodjar, Jurij Filip vodja oddelka.

Nadzorni odbor: Franc Svetanič predsednik, Janez Čurman in Vince Šoštarič člana.

Ob ustanovitvi je društvo razpolagalo z ročno štirikolesno brizgalno tip Franz Walser iz Budimpešte in 45 m tlačnih cevi. Večji požar je društvo gasilo leta 1932 pri Borovnjaku, kjer pa niso mogli pravočasno rešiti gospodarja iz gorečega objekta, ki je nato po hudih opeklinah umrl.

Po izidu zakona o gasilstvu kraljevine Jugoslavije se društvo preimenuje v četo. Do sedaj je društvo bilo vključeno v strukovsko gasilsko župo.

Nenavaden dogodek za četo Sotina se je zgodil leta 1933, ko se je podrl gasilski dom. Ta je po prevratu služil kot kuhinja za vso tamkaj bivajočo vojsko, ta pa je seveda z nepravilnim ravnanjem povzročila rušenje.

Gasilci Sotine so takoj pristopili h gradnji. Načrt zanj je naredil predsednik Weiss. Dom ima dva prostora, enega v pritličju, drugega v nadstropju in stolp, ki je visok 18 metrov. Dom je bil blagoslovljen 3. septembra 1933, blagoslovil pa ga je župnik iz Sv. Jurija. Po takratni ceni je dom stal 18.000 DIN.

Po tragični smrti predsednika Weissa predsedniško mesto prevzame Janez Jud, poveljniško pa Peter Rogan.

Leta 1934 se društvo vključi v soboško gasilsko župo. Tega leta je društvo opravilo tudi zaprisego kralju Petru II.

Do leta 1941 ni bilo v vodstvu nobenih sprememb. V tem obdobju je v četi bilo vključenih 35 članov, ki so delovali zelo uspešno, toda zaradi pomanjkanja sredstev na tehničnem področju ni bilo napredka.

Med madžarsko okupacijo je društvo bilo podrejeno notarju Seywerthy Jožefu iz Svetega Jurija in okrajnemu gasilskemu poveljstvu v Murski Soboti. Na čelu društva pa sta bila Janez Jud poveljnik in Alojz Svetanič tajnik. Društvo je po navodilih notarja imelo obvezne vaje. Sem so bili vključeni še starejši člani kot nadomestilo onih, ki so bili vpoklicani v vojsko. Društvo je vadilo tudi mladince za opazovanja in odkrivanja odvrženih bojnih zažigalnih sredstev.

Po osvoboditvi leta 1945 je poveljstvo prevzel Leopold Geder. O njegovem zadržanju med okupacijo je moral Krajevni narodni odbor Sotina dati svoje mnenje. Njegova naloga je bila, da je zbral potrebno število članstva za gašenje in reševanje ter pripravil orodje. Po umiku okupatorja četa ni imela na svojem premoženju nobene škode. S 23 člani, kolikor jih je bilo vključenih leta 1946 je četa uspešno nadaljevala z delom. Četa je bila vključena v okrajno gasilsko poveljstvo preko tega pa podrejeno Poverjeništvu za notranje zadeve. Leta 1948, ko je bil sprejet Zakon o gasilstvu LRS, se četa ponovno preimenuje v društvo.

V tem času je sestav vodstva naslednji:

Ob združevanju gasilskih društev leta 1950 se društvi Sotina in Serdica združita v eno društvo. Društvo vodita Janez Jud predsednik in Alojz Šbüll krajevni poveljnik iz Serdice. V tem sestavu društvo deluje do leta 1952, nakar pride do razdružitve. Ta oblika ni bila primerna za uspešno delovanje, ker je prihajalo do pogostih nesporazumov.

Leta 1951 društvo nabavi motorno brizgalno ILO 600 lit/min. Sredstva zanjo je društvo zbralo samo.

Takoj zatem je bil izdelan tudi voz za prevoz te brizgalne in ostale opreme.

V letu 1953 društvo sprejme v svoje vrste tudi članice. Članice vodi Justina Čurman.

Do leta 1960 so v vodstvu društva: Anton Dajč predsednik, Janez Kranjec poveljnik in Viktor Svetanič sekretar.

Na občnem zboru leta 1960 so v vodstvo bili izvoljeni:

Nadzorni odbor: Justina Čurman predsednik, Svetanič Alojz in Jožef Buček člana.

Obstoječi gasilski dom zgrajen leta 1933 je bil nekoliko pretesen za shajanje članstva in zaradi tega društvo najame "kulturni dom" za sestajanje. Dom je v slabem stanju, zato se z leti v Sotini odločijo za gradnjo novega gasilskega doma. Gradnja se je pričela leta 1988. Dom je bil predan svojemu namenu in blagoslovljen po župniku Verešu iz Sv.Jurija leta 1996.

Leta 1975 je društvo razvilo gasilski prapor.

Sredi šestdesetih let je društvo pričelo nazadovati in to je trajalo nekaj let. Vzrokov je bilo več, med temi tudi slab gmotni položaj, odhajanje članov na sezonsko delo v tujino in splošna nezainteresiranost za razvoj društva. Šele v sedemdesetih letih in pozneje s prihodom novih članov se je društvo začelo utrjevati in iz leta v leto je dosegalo pri svojem razvoju nove uspehe: novi dom, nova MB, novo vozilo in dobro organizirana operativa.

V letu 1986 deluje v društvu zelo dobra pionirska desetina, ki je dosegala zelo dobre tekmovalne rezultate širom Pomurja. Vodil jo je Unger Emil.

Za razvoj so si ves čas prizadevali z večjimi ali manjšimi uspehi predsedniki: Bela Weiss, Janez Jud, Jožef Koller, Jože Buček, Ernest Kranjec in Viljem Bokan ter poveljniki: Janez Jud, Anton Fluk, Herman Skledar, Buček Alojz in Karel Kuzmič.

Sedaj društvo zelo uspešno vodi predsednik Simon Kranjec.

Velika zasluga za razvoj društva v povojnih letih prav gotovo pripada Viktorju Svetaniču pod katerim vodstvom je sotinsko društvo bilo v tem predelu goričkega najboljše.

Društvo danes šteje 71 članov, od tega 15 usposobljenih operativcev ( 1 GČ, 7 NGČ ).